Knjižnice so bile in so še vedno pomemben del našega družbenega in kulturnega življenja. Prvo organizirano javno knjižnico na Slovenskem je leta 1774 ustanovil kranjski deželni stanovski zbor, vendar pa so bile knjižnice v Sloveniji ustanovljene že prej.
V tem članku bomo preučili preteklost knjižnic v Sloveniji ter se osredotočili na pomembnost, ki jo imajo za izobraževanje in kulturni razvoj družbe. Začetki organiziranega knjižničarstva v Sloveniji segajo v 18. stoletje. Najstarejše knjižnične zbirke so bile zasebne in so se nahajale v samostanih, gradu in na dvorih plemičev. Ti so bili tudi glavni donatorji za nakup knjig. Najstarejša slovenska knjižnica je frančiškanska knjižnica v Kamniku, ki je bila ustanovljena leta 1622. V njej se nahaja več kot 7.000 rokopisov in tiskov, med katerimi so tudi prva izdaja slovenskega Abecednika in prva knjiga v slovenskem jeziku.
V drugi polovici 18. stoletja so se na Slovenskem ustanavljale prve javne knjižnice. Te so bile sprva namenjene predvsem članom plemiških in mestnih družb. Leta 1774 je bila ustanovljena prva javna knjižnica v Kranju, leto kasneje pa še v Ljubljani. Ti knjižnični zavodi so imeli velik pomen za izobraževanje prebivalstva, saj so ljudje lahko brezplačno dostopali do knjig in si tako širili znanje. V 19. stoletju so se na Slovenskem ustanavljale nove knjižnice, med drugim tudi narodne knjižnice, ki so bile namenjene ohranjanju slovenske kulturne dediščine. Leta 1848 je bil ustanovljen Kranjski deželni muzej, ki je imel tudi knjižnico. Ta je postala pomembna središča za zbiranje in hranjenje slovenskih rokopisov, tiskov in drugih kulturnih spomenikov.
V začetku 20. stoletja so se na Slovenskem ustanavljale tudi krajevne knjižnice, ki so bile namenjene prebivalcem manjših krajev. Te so bile pogosto ustanovljene na pobudo lokalnih skupnosti in so bile financirane z javnimi sredstvi. Leta 1919 je bila ustanovljena Državna knjižnica v Ljubljani. Tako se je s časom število knjižnic povečevalo in do konca 19. stoletja je bilo po vsej Sloveniji že več kot 200 knjižnic. V tem času so knjižnice postale tudi pomembne kulturne ustanove, ki so poleg izposoje knjig organizirale tudi različne kulturne dogodke, kot so predavanja, koncerti, razstave in druge prireditve.
Po prvi svetovni vojni so bile v Sloveniji ustanovljene različne vrste knjižnic, med drugim tudi delavske in kmečke knjižnice. Leta 1948 je bila ustanovljena Osrednja knjižnica Slovenije, ki je bila namenjena zbiranju in ohranjanju kulturne dediščine slovenskega naroda. S tem se je začel razvoj modernih knjižnic, ki so bile opremljene z moderno tehnologijo za izposojo knjig in drugih gradiv.
Danes ima Slovenija več kot 700 knjižnic, ki jih vodi več kot 1.500 strokovno usposobljenih knjižničarjev. Poleg tradicionalnih knjižnic, ki ponujajo izposojo knjig, časopisov in revij, so se pojavile tudi specialne knjižnice, kot so na primer medicinske, pravne in tehnične knjižnice, ki imajo v svojih zbirkah gradivo s specifičnimi temami.
Sodobne knjižnice se prilagajajo tudi razvoju informacijske tehnologije in uporabnikom ponujajo dostop do elektronskih knjig, revij in drugih gradiv preko spleta. V Sloveniji se je v zadnjih letih močno razvila tudi e-knjiga, ki je postala dostopna na različnih elektronskih napravah.
V zaključku lahko rečemo, da so knjižnice v Sloveniji pomemben kulturni in izobraževalni vir za vse generacije. Z njihovo pomočjo lahko dostopamo do številnih knjig in drugih gradiv, ki nam pomagajo pri študiju, raziskovanju ali preprosto pri sprostitvi in zabavi. Knjižnice so poleg tega pomemben prostor za kulturne dogodke in druženje ter prostor, kjer lahko spoznavamo različne kulture in izkušnje. Zato je pomembno, da ohranjamo in razvijamo knjižnični sistem ter skrbimo za bogat izbor knjižničnega gradiva in kakovostne storitve.
Narodni in univerzitetni knjižnici – NUK
Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) je največja in najpomembnejša knjižnica v Sloveniji. Nahaja se v Ljubljani, ustanovljena pa je bila leta 1774 kot Kranjska deželna knjižnica. Sčasoma se je preimenovala v Državno knjižnico, leta 1970 pa v današnjo obliko.
NUK hrani več kot tri milijone knjig, periodičnih publikacij, zemljevidov, glasbenih zapisov, fotografij in drugih gradiv. Poleg tega je NUK odgovoren tudi za nacionalni bibliografski sistem, ki vsebuje bibliografske zapise o vseh publikacijah, ki so izšle v Sloveniji, pa tudi o tistih, ki se nanašajo na Slovenijo ali so bile napisane v slovenskem jeziku.
NUK je tudi pomemben center za raziskovanje in izobraževanje. Zagotavlja dostop do številnih elektronskih virov, kot so baze podatkov, e-knjige in e-revije. NUK ima tudi številne raziskovalne centre in laboratorije, kjer lahko študenti in raziskovalci izvajajo različne raziskave in študije.
NUK ima posebno mesto v slovenski kulturi in družbi. Poleg osnovne naloge, da hrani in zagotavlja dostop do knjižničnih gradiv, NUK opravlja tudi številne druge dejavnosti. Organizira različne razstave, dogodke, predavanja in delavnice. V sodelovanju z drugimi ustanovami tudi podpira različne projekte, ki prispevajo k razvoju kulture in znanosti v Sloveniji.
NUK je tako pomembna ustanova v Sloveniji, ki predstavlja ne samo knjižnico, ampak tudi središče znanja, izobraževanja in kulture.
Mestni knjižnjici Kranj – MKK
Mestna knjižnica Kranj je ena izmed največjih knjižnic na Gorenjskem. Nahaja se v samem središču mesta Kranj, v neposredni bližini glavnega trga. Ustanovljena je bila leta 1950, danes pa predstavlja pomemben kulturni in izobraževalni center za prebivalce mesta in okolice.
Knjižnica ima velik izbor gradiva, ki obsega več kot 150.000 enot. Poleg tega se lahko uporabniki poslužujejo tudi elektronskih virov, kot so e-knjige, e-revije in podatkovne zbirke. Knjižnica ponuja tudi prostor za branje in študij ter organizira različne dogodke, kot so predavanja, delavnice, razstave in kulturne prireditve.
Poseben poudarek Mestne knjižnice Kranj je na mladinskih bralcih. Knjižnica namenja veliko pozornosti bralni kulturi in razvoju bralnih navad med najmlajšimi. Ponuja številne delavnice in dogodke, ki spodbujajo branje in razvijanje bralne kulture.
Mestna knjižnica Kranj je tudi vključena v sistem COBISS/OPAC, kar omogoča hitro in enostavno iskanje gradiva in naročanje gradiva iz drugih knjižnic v Sloveniji. Uporabniki knjižnice imajo tudi dostop do e-knjižnice Biblos, kjer lahko brezplačno izposojajo e-knjige in jih prebirajo na svojih napravah.
Poleg tega ima knjižnica bogato zgodovino, saj je bila ustanovljena že leta 1950 kot “Knjižnica Kranj”. V letu 1960 se je knjižnica preselila v prostore nekdanje Trgovske zbornice na Glavnem trgu, kjer se nahaja še danes. V letu 1993 je knjižnica postala javni zavod, leta 2001 pa je postala del sistema Cobiss/Opac.
Mestna knjižnica Kranj je tako pomemben kulturni center in vir znanja za prebivalce mesta in okolice, ki omogoča dostop do različnega gradiva ter spodbuja bralno kulturo in izobraževanje.
Mestna knjižnica Novo Mesto – MKNM
Mestna knjižnica Novo mesto (MKNM) je javna knjižnica, ki deluje na območju Mestne občine Novo mesto. Ustanovljena je bila leta 1949 kot osrednja splošna knjižnica Dolenjske regije. Danes je MKNM sodobna knjižnica, ki ponuja različne storitve, kot so izposoja knjig in drugih gradiv, informacijska in referenčna služba, uporaba računalnikov ter organizacija različnih dogodkov in kulturnih prireditev.
MKNM se nahaja v mestnem jedru Novo mesto, v stavbi nekdanjega samostana frančiškanov. Knjižnični fond obsega več kot 145.000 enot gradiva, med katerim prevladujejo knjige, vendar pa ponujajo tudi različna druga gradiva, kot so časopisi, revije, zemljevidi, zvočni in vizualni zapisi ter e-knjige in e-revije. Poleg splošne knjižnične dejavnosti izvajajo tudi strokovne in raziskovalne dejavnosti ter promocijo knjig in branja.
MKNM ima razvejano mrežo izposojevalnih enot v širšem območju Dolenjske. Poleg osrednje knjižnice v Novem mestu, imajo izposojevalne enote še v Šmarjeti, Straži, Šentjerneju, Dvoru, Otočcu in Šentvidu pri Stični. Na ta način se trudijo približati knjižnično dejavnost vsem prebivalcem območja.
Poleg knjižnične dejavnosti MKNM organizira tudi različne dogodke, kot so literarne večere, predstavitve knjig, razstave in delavnice za otroke in odrasle. V okviru kulturnega programa sodelujejo tudi z drugimi ustanovami, kot so muzeji, gledališča in druge knjižnice.
MKNM se lahko pohvali tudi z vrsto nagrad in priznanj, ki so jih prejeli za svoje delo in dosežke. Leta 2015 so prejeli nagrado za najboljšo knjižnico na področju kulture, pohvalo pa so prejeli tudi za projekt Bralne značke, ki ga izvajajo že vrsto let. Poleg tega so bili v letih 2016 in 2017 nominirani tudi za naziv Naj knjižnica.